»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«
»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«
»V tej družbi vsak človek neprestano ponavlja isto dejanje, v tej družbi vsak človek neprestano ponavlja isto dejanje, v tej družbi vsak človek neprestano ponavlja isto dejanje, v tej družbi vsak človek neprestano ponavlja isto.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju